Zgodovina

Najboljši je bil domačin Ernest Šunkar, kije skočil 23 in 24 metrov in pol. Zanimanje za skoke je bilo med ljudmi v šaleški dolini veliko, zato so v naslednjem letu pod Velenjskim gradom poleg 30-metrske zgradili še večjo, 45-metrsko, skakalnico. Leta 1961 so v Velenju organizirali prvo državno prvenstvo za pionirje. Odmevnejša tekma je bila leta 1962 tudi tekma v počastitev Dneva republike. Tekmovanja na 45-metrski skakalnici so se udeležili vsi najboljži slovenski skakalci: Miro Oman, Peter Eržen, Božo Jemc, Ludvik Zajc, Marjan Koprivšek, Andrej Nahtigal in Oto Giacomelli, ki so bili po koncu tekme seveda med najbolje uvrščenimi tekmovalci. Najdlje, 42 metrov, je skočil Miro Oman. Od domačih skakalcev je bil 9. Drago Bizjak, 13. Milan Hladin, 14. Maks Švener, 16. Karel Majdak, 19. Štefan Žohar, nastopili pa so že Velenjčani Herman Meh, Tone Javornik in Polde Krevzelj. V vodstvu kluba so bili v tem obdobju poleg predsednika Alojza Jevšenaka (predsednik kluba je bil dobrih trideset let) še Slavko Lah, Emil Hudomal, Vlado Leban in Danica Jevšenak. Leta 1962 so se vodilni člani kluba odločili, da bodo na Paškem Kozjaku zgradili 12, 20 in 30-metrsko skakalnico, kjer so lahko vadili in tekmovali člani velenjskega in tudi drugih klubov.

V sedemdesetih letih so delavci velenjskega Smučarsko skakalnega kluba izvedli veliko uspešnih meddruštvenih tekem, na katerih je vselej nastopilo okoli sto skakalcev iz številnih slovenskih klubov (leta 1978 je tako na pokalnem tekmovanju za mladince Ljubljančan Andrej Kajzer s 44,5 metrov izenačil rekord skakalnice). Od velenjskih skakalcev so se v tem obdobju najbolj izkazali: Peter čeh (20. marca 1978 je v Planici na 120-metrski skakalnici kot prvi član velenjskega kluba skočil preko 100 metrov – pristal je pri 107 metrih), Milan Čepelnik, Slavko Škoflek, Anton Javornik, Jože Sredenšek, Vinko Kovač, Drago Razdevšek, Tone Zep in drugi.

Desetletje od leta 1980 do leta 1991 je bilo obdobje gradnje skakalnic s plastično maso; prodora mladih skakalcev med najboljše v državi; organizacije mednarodnih tekmovanj in tudi menjave v vodstvu kluba. Predsednik kluba je leta 1985 postal Feliks Zamuda, aktivno pa sta takrat v klubu začela delati Franc Dolar in Jože Ograjenšek.

Pomemben mejnik v razvoju tega športa v Šaleški dolini nedvomno pomeni preplastitev velenjskih skakalnic s plastično maso oziroma možnost treniranja in tekmovanja tudi v poletnem času. Leta 1983 so v Velenju zgradili 10-metrsko, v Pesju pa 18 in 33-metrsko skakalnico prekrito s plastično maso. Odločili so se, da bodo povečali m preplastili tudi 45-metrsko skakalnico ob Velenjskem gradu in 3. julija 1986 je bilo na 55 - metrski skakalnici pokriti s plastično maso prvo uradno tekmovanje, hkrati pa je predsednik Planiškega komiteja Niko Belopavlovič svečano zasadil tudi prvo lopato za izgradnjo 75 - metrske skakalnice. 10. julija 1988 je bila prva prireditev na novi 75 metrski plastični skakalnici v Velenju.

Leta 1987 so prizadevni velenjski organizatorji prvič organizirali tekmo za rudarsko svetilko, ki je postala tradicionalna vsakoletna prireditev ob rudarskem prazniku (doslej je bilo izvedenih že 19 tekem), poleg te tekme pa so v Velenju organizirali že številna druga domača in mednarodna tekmovanja (npr. več tekem za pokal M-ClubaVelenje, Turističnega društva, Planinskega društva itd.).

Nove skakalnica s plastično maso so bile velika pridobitev za kvalitetne treninge mladih skakalcev domačega kluba. Seveda so se dobri pogoji za trening kmalu pokazali tudi v odličnih rezultatih, zlasti mlajših selekcij kluba. Na državnih m republiških prvenstvih so Velenjčani v pionirski in mladinski konkurenci nizali uspehe, kot žlani državnih reprezentanc pa so uspešno nastopili na številnih mednarodnih tekmovanjih. V letu 1986 in 1987 so bili mladinci SSK Velenje tudi državni prvaki tedanje Jugoslavije. Med mladinci in pionirji so najbolj izstopali: Iztok Golob, Gorazd Pogorelčnik, Boris Pušnik, Matjaž Mihelič, Roman Tamše, Jože Verdev, Grega Dolar, Igor Jelen, Danilo Rednak, Viki Čepelnik, Branko Kanduti, Peter Kolenc, Damjan Ograjenšek, Boštjan Rednak, Matic Špegel, Matjaž Triplat, Boštjan Iršič, Rolando Kaligaro, Ivan in Tornaž Lipičnik, Luka Ograjenšek, Bojan Miklavžina, brata Jerele Drago Zupanc in še kdo. V osemdesetih letih je bil najuspešnejši velenjski skakalec Iztok Golob, ki je bil med drugim tudi dvakrat razglašen za najboljšega športnika tedanje obšine Velenje (leta 1984 in 1985), leta 1986 paje bila najboljša v obžini Velenje tudi ekipa mladincev SSK Velenje (Iztok Golob, Roman Tamše, Gorazd Pušnik, Matjaž Mihelič). Že leta 1981 pa je kot prva članica kluba svoje znanje na skakalnicah preizkušala Martina Rednjak.

Za tekmovalci niso zaostajali niti organizatorji, ki so se po osamosvojitvi Slovenije izkazali zlasti z organizacijo velikih mednarodnih tekem. Leta 1991 so tako 21. in. 22. septembra po zamisli tehničnega vodje SSK Velenje Franca Dolarja in tedanjega najboljšega slovenskega skakalca Primoža Ulage izvedli prvo tekmo na izpadanje »SKI JUMPING CHELLENGER« in 5. tekmo za rudarsko svetilko (tekmi bi morali biti ob prazniku rudarjev, a sta bili zaradi vojne za samostojnost Slovenije prestavljeni, na obeh pa je zmagal Franci Petek). Leta 1992 so obe tekmi preimenovali v »REVLJA SKOKOV VELENJE«, in v naslednjih letih je bila to največja poletna smučarsko skakalna prireditev v Sloveniji. Tekmovanje »SKI JUMPING CHELLENGER« so prirejali do leta 1997, na teh tekmah pa so med drugim nastopali tudi svetovni prvaki, nosilci olimpijskih kolajn in zmagovalci svetovnega pokala: Cehi - Jirži Parma, Jaroslav Sakala, František Jež, Avstrijci - Andreas Goldberger, Ernst Vettori, Volfgang Loitzl, Finca - Jani Saininen, Mika Laitinen, Nemci - Hans Jockle, Cristof Dufner, Japonca - Kazuyochi Funaki, Naoki Yasuzaki, Poljak - Adam Malisz, Italijan - Roberto Cecon in vsi najboljši slovenski skakalci.

Leta 1994 je bilo v Velenju 1. poletno državno prvenstvo, na katerem je zmagal Samo Gostiša (78 m in 80,5 m), Velenjčan Rolando Kaligaro pa je osvojil deseto mesto. Leta 1997 so v Velenju izvedli tudi prvo tekmo za celinski pokal, tekmi za rudarsko svetilko in za pokal Gorenja pa sta odtlej vsakoletni uvodni tekmi celinskega pokala.

Leta 2000 so 75-metrsko skakalnico pod Velenjskim gradom po načrtih Karoline in Franca Dolarja povečali na HS 94-metrov, prvi zmagovalec na novi skakalnici (na tekmi za pokal Gorenja) pa je postal Japonec Hirocky Jamada, kije s 96 metra skočil tudi rekord te skakalnice. Tekmovalci kluba so tudi v tem obdobju nanizali nekaj lepih rezultatov. Marca leta 1996 je na skakalnici v Harahovu (Češka) Peter Kolenc poletel 190 metrov, Jure Jerman pa celo 192 metrov (ker je skočil kot predskakalec je bil to neuradni državni rekord). Najuspešnejši tekmovalec kluba v devetdesetih letih 20. stoletja je bil Rolando Kaligaro, ki je bil več let tudi državni reprezentant, leta 1996 pa je bil tudi športnik leta Mestne občine Velenje, saj je to leto z ekipo Slovenije osvojil bronasto medaljo na mladinske svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji v italijanskem Asiagu. Izkazali so se tudi mlajši tekmovalci, med katerimi naj omenimo naslednje: Jože Zep, Uroš Kočnik, Žiga Omladič, Tomaž in Igor Žižek, Anže Obreza, Robert Hrgota, Žiga Urleb, Luka Smagaj, Klemen Omladič, Gašper Berlot, Niko Hižar, Urh Krajnčan, Matevž Samec, Vid Vrhovnik, Marko Perše, Marjan Jelenko, Patrik Jelen in Jan Koradej.

Člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje, ki so skočili več kot 100 metrov: Peter Čeh, Iztok Golob, Boris Pušnik, Matjaž Mihelič, Gorazd Pogorelčnik, Robi Oblak, Igor Jelen, Viki Čepelnik, Rolando Kaligaro, Peter Kolenc, Jure Jerman, Peter Čeh ml., Bojan Hriberšek, Luka Ograjenšek, Marko Zorko, Marko Perše, Milan Živic, Robi Hrgota, Anže Obreza in Luka Smagaj. Več kot 200 metrov pa je uspelo preskočiti Milanu Živicu, ki je kot predskakalec marca 2005 na velikanki v Planici skočil 201 meter.

Trenutno sta med člani velenjskega Smučarsko skakalnega kluba tudi reprezentanta Slovenije v Nordijski kombinaciji Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Med velenjskimi smučarsko skakalnimi delavci je tudi precej sodnikov. Trenutno je v klubu 21 aktivnih sodnikov, med katerimi je tudi Jože Ograjenšek (FIS sodnik).

• Nazaj